Ajm be eeek

Okej. Stvar je taka.

JAjaja, saj vem, mislim, kr neki... Kako si upam tako zanemarit blog in nič ne pisat in tralala...V svojo obrambo naj dodam tole: kot je modro dejal ata Krapež (po novem dipl.!!! lepo prosim! čestike, kongrađulejšns and selebrejšns!): "zdaj je mati in nima časa." Ne kličemo ga zastonj ata. Človek je moder in veliko ve. No, jaz samo povem kako je. In tako je.
Kot pravim, stvar je taka, da nimam časa. Oziroma je moj čas zreduciran na urnik, ki mu narekuje ena mala petmesečna afna.

No pa naj vas ob tej priložnosti kljub temu razveselim z nekaj novicami. Odkar se nismo brali:

• smo bile z Lilo 2x v Krškem pri njeni babici Veri in dedku Nikoli (in ja ah oh in sploh njeni teti Maji). Družba je bila iz sebe od sreče (mislim halo?!?). Seveda je zato Lila ob tej priložnosti dobila malo morje garderobe, da se bo lahko šminkirala po Kopru, nazadnje, pravo pravcato pomladno - poletno kolekcijo. Babi Vera je pač fizično nesposobna ven iz trgovine, ne da bi kupila kak otroški kos garderobe - "za pikico, da bo lepa, lepa pikica!" Je pa dedi Nikola zato častu letne gume za avto in zraven še lite feltne za povrh. Bravo dedi, bravo babi!!
• Vmes smo bili družinsko na dopustu (ja, s tem mislim tudi na psa, ki je BTW en velik nevzgojen smrduh). Imeli smo se krasno. Šli smo na deželo, pes je bil iz sebe od sreče. Čuval je hišo, kopal luknje, lajal na traktorje, popišal cel hrib in vse rože, preganjal srne, zajce, ptiče in mačke in se sploh krasno imel. Uroš je bil vsako jutro iz sebe od sreče, ker mu ni bilo treba v službo, zato je izkoristil prosti čas in se zjutraj pocartal z Lilo (šele potem, ko je enkrat ugotovil, da mu zaradi male teroristke dlje kot do osmih vseeno ne bo ratalo skupaj držati oči). Jaz sem se imela tudi fajn. Ampak menda, da imam jaz počitce all day every day ??! (čeprav priznam - lušno je bilo, ker smo bili vsi cel dan na kupu)
• Lila je bila med drugim tudi na rednem zdravniškem pregledu. Ob zadnjih meritvah so bili rezultati sledeči: teža 7500 g, višina 69 centimetrov. Špeh okrog nogic niso merili, vam pa povem iz prve roke, da je kar dobro zalita. Bajsika. Pardon - mamina bajsika. Lila se je tudi cepila in ker je že velika punca, ni čisto nič jokala. Pridna mamina bajsika.
• Vmes smo praznovali nekaj rojstnih dnevov, imeli smo se fajn, kot se za rojstne dneve pritiče. 
• Po dolgih mesecih puljenja las, živciranja, glasnega preklinjanja in rezanja žil, sem končno spravila računalnik v red. Kaj je bilo narobe z njim? Delal je počasneje kot čreda lenivcev po poldanskem kosilu. Če sem hotela, da se je zagnal, sem ga vžgala pred tremi dnevi, da sem danes napisala blog. No, ker sem računalniško nepismena in neuka, nisem vedela, da je potrebuje še kakšen RAM gonilnika. Zato sem mu privoščila še 1G RAMA in zdej dela kot Ferrari. Ali pa še boljše.  
• Lila je danes ugotovila, da se lahko nekako približno usede, če se opre na rokice in zdaj je vsa vesela. Sedi kot velika punca in zraven bruha :) Ker ji je slabo :) Dojenčki. 
• In še! - danes sem šla peš na markovec ( z vozičkom in 7,5 kil težkim otrokom) pri čemer me je sonce tako opeklo po faci, da sem videti kot kuhana šunka.

Fajn, bom vsaj ambientalno okrašena za veliko noč.