petek, 7. januar 2011

Pejdi spat, mona!

Počutim se, kot da bi bila spet noseča.Iz meni neznanega razloga sem budna sredi noči.

Oči na široko odprte kot dva reflektorja. Uroš smrči in Lila počne nekaj silno podobnega kot on, samo z drugačnim, bolj mehkim prizvokom in ne v tako rednih intervalih. Tako kot se za dvomesečno frajlo spodobi. Pravzaprav sem se zbudila ob štirih ponoči, ker je podmaldek postal lačen, potem sem se pa še kakšno uro in pol valila po postelji in poslušala prej omenjene nočne glasove.
No vsi vemo, da nam ob takih trenutkih hodijo po glavi prav tiste najbolj neumne stvari.

Ne vem zakaj zakaj, ampak sem začela razmišljati o porodu. (Na tej točki bom zaenkrat zaključila s to temo, ker misli niso bile prijetne, zato želim predvsem bralkam - morebitnim bodočim materam - prihraniti podrobnosti. Zaenkrat. Ob tej uri se to enostavno  ne spodobi. Mogoče drugič).

Potem sem začela razmišljati o tem, kaj bi oblekla, če bi bila modna kreatorka z lastno linijo a la made at home in bi morala nekam na kreativni sestanek pred silno pomembne ljudi.

Potem sem prešaltala na to, kako oh in sploh sem bila danes učinkovita in pridna, pospravila sem dnevno, posesala celo za kavčem in oprala zavese, namontirala sem novo stoječo luč za kavčem (kar je botrovalo temu, da sem se sploh lotila sesanja izza kavča), pospravila sem kuhinjo, obesila zavese, peljala Lilo na sprehod. POLEG tega, da sem opravljala pač vse ostale stvari ki se pritičejo novopečene matere. No, v službo nisem šla, priznam. Ampak garala sem trikrat bolj. VEM, ker sem tudi jaz nekoč hodila v službo. Biti mati, priznam, je dosti bolj naporno.

Potem sem začela razmišljati o tem, kako bo fajn, ko bo Lila malo večja in jo bom peljala v vrtec. Medtem ko bom jaz imela en fabulous job in bom delala od doma kot Heather B. Armstrong (ne nujno isti job, ampak se bom vseeno cel dan prekladala po dnevni v pidžami), za katero do pred nedavnim sploh vedela nisem - no, pa kaj potem. Zahvala Petri za razsvetlitev. Potem ko otroka odložim v vrtec, bom skočila še v fitnes, ker bom itak fit in zgledala bom super. Nakar se bom cela frišna od elana podala še v en silno uspešen dan, kjer bo vsaka težava piece of cake for me.


Budna, zmatrana in neumna. Zato ker me čez 1 uro že čaka redni job matere, jaz pa sedim pred računalnikom in se grem neumnosti.

Včasih pač ne moremo čez sebe.

1 komentar: